BOLEZNI NA TRATI

 

Eden  najpogostejših  vzrokov  za  nastanek  rumenih  delov  na  trati  pa  je  prav  gotovo  poletna  suša.

Bolezni na trati: Trati pogosto škodi snežna plesni (povzročitelj gliva Fusarium nivale). Večinoma se pojavi spomladi, po mokrih in deževnih

zimah ali po dolgotrajni snežni odeji. Listje trave odmira in se suši. Na odmrlih ali še zelenih listih trave se kaže belkasta do rožnata plesniva

prevleka. Za zmanjšanje bolezni priporočamo jesensko gnojenje s kalijem. Ko se snežna plesen spomladi pojavi, moramo trato dobro pregrabiti

ter prezračiti.

Pogosto se v travni ruši pojavi bledica ali kloroza. To ni bolezen, ampak  ziološka motnja, ki je posledica pomanjkanja železa ali magnezija.

Bledico trate odpravimo z dodajanjem specialnih gnojil.

RJA NA TRATI

Včasih,  vendar  veliko  redkeje  kot  snežna  plesen,  se 

pojavi  na  naši  trati  tudi  rja.  Najprej  se  na  steblih  in 

listih  pojavijo  oranžno — rumenkaste  pege, ki  se  počasi 

spremenijo  v  dvignjene  podolgovate  kupčke  z 

rdečkastimi  sporami.  Ob  močnejšem  napadu  se  travna 

ruša  razbarva  in  oveni.  Rja  najpogosteje  napade  trato 

v  senci.  Vzrok  napada  je  lahko  tudi  slaba 

prehranjenost  trave,  zlasti  pomankanje  dušika.  Zato  je 

potrebno  trato  redno  dognojevati  s kvalitetnimi 

specialnimi  gnojili  za  trato.  Pazimo,   da  ne  kosimo 

prenizko,   pomembno  pa  je  tudi  temeljito  a  ne 

prepogosto  zalivanje.  Bolezen  neposredno  zatiramo  s 

fungicidom.

 

SNEŽNA PLESEN

Snežna plesen (Fusarim nivale), je glivična bolezen, ki okužuje rastlinske vrste iz družine Poaceceae (trave).

Razlogi za pojav bolezni so lahko:

- sneg je prekril previsoko travo,
- še posebej je nevarno, če pade sneg na mokra, nezmrznjena tla in se zaskorji (po vrhu zmrzne),
- temperatura pod snežno odejo je okoli nič stopinj z veliko vlage,
- travna ruša je pokrita s snegom od 60 do 90 dni,
- trava je bila jeseni še preveč gnojena z dušikom in premalo s kalijem.

Neprijeten pogled na odmrlo trato saniramo z naslednjimi ukrepi:

- močno pograbimo in odmrle dele trave odpeljemo iz zelenice,
- tla dobro prezračimo in redno vertikuliramo,
- prazna mesta dosejemo z novo travo,
- jeseni uravnoteženo gnojimo z več kalijevimi in manj dušičnimi gnojili,
- če je bolezen prisotna na večih mestih, lahko uporabimo tudi fungicide.

 

NEENAKOMERNO  GNOJENJE

Če  so  na  trati  madeži  nepravilnih  oblik,  pravzaprav  najrazličnejše  lise,  je  najverjerneje,  da  smo  trato  neenakomerno  pognojili.  Nekateri 

madeži  so  lahko  tudi  temni  trata  pa  tam  popolnoma  uničena.  Zelo  verjetno  je  to  posledica  prevelike  koncentracije  gnojila, ki  se  je 

raztresla  na tistem  mestu.  Tak    madež  zalijemo  z  veliko  količino  vode,  po  potrebi  pa  odmrlo  travo  odstranimo  in  znova  posejemo  za 

pest  ali  dve  travnih  semen.  Če  se  nam  to  večkrat  dogaja,  je  najbolje,  da  si  nabavimo  poseben  trosilnik  gnojil,  s  katerim  lahko  čisto 

preprosto  travoenakomerno  pognojimo.  Če  gnojimo  ročno,  pa  si  količino  gnojila    pazljivo  razdelimo  na  več  enakih  delov  in  pognojimo 

površino  najmanj  iz  dveh  smeri,  pravokotnih  druga  na  drugo.

 

POMANJKANJE  HRANIL

Trati  ki  je  postala  čisto  rumena,  najverjetneje  primanjkuje   hranil  ali  pa  je  prenizko  pokošena.  Tako  trato  enakomerno  pognojimo  s 

specialnim  gnojilom  za  vse  vrste  trav  in  temeljito    zalijemo.Če  je  prenizko  pokošena,  jo  naslednjič  pokosimo  nekoliko  višje.  Zlasti 

poleti  je  bolje,  da  travo  ne  kosimo  prenizko,  saj  je  tako  še  bolj  občutljiva  za  sušo.  Porumenelo  travo  zalijemo  z  vitaminskim 

kompleksom   ki  bo  rastline  ponovno  okrepil  in  postopoma  bodo  spet  bolj  krepke  in  zdrave.

 

POMANJKANJE  VODE

Eden  najpogostejših  vzrokov  za  nastanek  rumenih  delov  na  trati  pa  je  prav  gotovo  poletna  suša.  Trata  le  redko  porumeni  po  vsej 

površini,  saj  suša  ne  prizadene  vseh  delov  trate  v  enaki  meri.  Marsikje  je  prsti  več  ali  pa  nekoliko  bolj  ilovnata  in  laže  zadrži  vodo. 

Na  takem  mestu  bo  trata  dalj  časa  uspešno  kljubovala  suši  kot  tam  kjer  je  peska  nekoliko  več  in  je  plast  zemlje   tanjša. Proti  suši 

ne  pomaga  nič  drugega ,  kot  redno  zalivanje  ali  postavitev  namakalnega  sistema,  ki  bo  zalival  trato  v  naši  odsotnosti.  Če  je  trata 

močno  prizadeta,  jo  zalijemo  še  z  naravnim  vitaminskim  kompleksom.

POPRAVIMO  POŠKODOVANO  TRATO

Trato  pred  zimo  še  dobro  pregledamo  in  po  potrebi  popravimo  tudi  udrtine  ali  poškodovane  robove. Zelo  preprosto  jih  popravimo 

tako,  da  del  poškodovane  trate  preprosto  odstranimo  in  ga  zamenjamo  z    novo. Novo  travno  rušo  lahko  kupimo  ali  pa  uporabimo 

kar  del  trave  s  katerega  od  neopaznih  delov  našega  vrta.  Če  je  nastala  udrtina,  del  ruše  odrežemo  in  privzdignemo,  pod  njo  pa 

previdno  nasujemo  hranilni  substrat.  Nato  travo  spet  položimo  nazaj  in  jo  nekoliko  potlačimo,  da  se  ponovno  sprime    s  podlago.

Ali vam je ta članek všeč?{Vaša povratna informacija nam ga bo pomagala izboljšati}

 

KOPALNICE "Kopalnice in njihov pomen ter uporabnost v stanovanju in hiši se še kar naprej povečuje. Kopalnica je prostor, ki je s časom spremenil svoj namen. " ...več	KUHINJE "Kuhinje sodijo med ene najpomembnejše bivalne prostore, z vidika časa in pozornosti, ki ju namenimo pri opremljanju in iskanju idej. " ...več
OTROŠKE SOBE "Otroška soba je tisti prostor za katerega si moramo pri načrtovanju ter urejanju vzeti čas. " ...več	DNEVNE SOBE "V dnevnih prostorih gostimo prijatelje in goste, zato naj bo takšen prostori po okusu celotne družine saj se bomo v njih le najbolje počutili." ...več