GRADNJA SKELETNE HIŠE!

Potek gradnje skeletne hiše!

 

Pisarniška posla smo torej opravili in komaj čakamo, da se končno nekaj začne dogajati na parceli.
Najprej pokličemo geodeta, ki hišo zakoliči. To pomeni, da določi, kje v naravi bo hiša zares stala. Priporočljivo je, da zakoličenju prisostvuje tudi izvajalec temeljev in kleti.

 

Izdelava temeljev in kleti
Izdelava temeljev in kleti se bistveno ne razlikuje od klasične gradnje. Le potreba po nosilnosti je manjša, saj je montažna hiša lažja od zidane. Tako je potrebno v temelje vgraditi malenkost manj betona in železja, stene kleti pa so lahko iz betonskih opek.
Vsekakor potrebujemo čisto pravega in to zelo kvalitetnega zidarja, saj so zahteve po natančnosti za montažne hiše zelo ostre. Maksimalna odstopanja so v okviru enega centimetra.

 

Gradnja skeleta
Ponudnik skeletne hiše, ki smo ga izbrali, najprej pripravi tovarniški načrt. To je natančen načrt hiše, kot ga naredi projektant; tlorisi, prerezi, fasade, ostrešje. V ta načrtu se vriše vsak pokončnik, prečnik, stropnik, špirovec, preklada... Določene so vse lesne zveze. Računalniški programi omogočajo tudi 3D pregled hiše, popis materiala, vse dimenzije, vse kvadrature…

Ko je tovarniški načrt končan, se zahteve prenesejo na CNC stroj, ki les natančno odreže . Pri skeletnih hišah se uporablja lepljen les, ki je zaradi največje optimizacije in transporta dolžine 13m. Ti kosi se nalagajo na CNC stroj, ki vsak kos optimalno izrabi, tako da je ostanek minimalen. Rezultat so sestavni deli skeleta z vsemi lesnimi zvezami.
Verjeli ali ne, se cela povprečno velika hiša pripelje na gradbišče z enim tovornjakom s prikolico.

 

Sledi montaža. Najprej spodnji prečnik, nato zgornji prečnik, vmes pokončniki in stena je pripravljena za postavitev. Ker gre vsak komad drug v drugega na lesne zveze, izgleda to sestavljanje precej enostavno, kot bi sestavljali Lego kocke. Kos za kosom in stena za steno. Prvi dan že stoji pritličje.

Drugi dan je namenjen montaži stropa pritličja. Mi smo izbrali masiven lesen strop. Statični izračuni so pokazali, da potrebujemo 14cm debelo ploščo. Celotno pritličje smo pokrili z le petimi ploščami.
Tretji dan poteka montaža nadstropja. Sistem je že poznan: spodnji prečnik, zgornji prečnik, vmes pokončniki.
Četrti dan je namenjen postavitvi ostrešja. Enako kot pri zidani hiši: kapna lega, vmesna lega, špirovci, škarje.
Peti dan je montaža opaža in sekundarne kritine. Sekundarna kritina je lahko samo folija, lahko so deske s folijo ali v najboljšem primeru pohodne plošče. Te plošče imajo istočasno funkcijo toplotne izolacije, dušijo zvok in povečujejo fazni zamik.

Sledijo krovsko kleparska dela: montaža žlebov, obrob, letvanje, pokrivanje s kritino. V desetih delovnih dneh je hiša postavljena in pokrita s kritino.

 

Zapiranje skeleta
Ko je hiša pokrita, se na notranji strani skeleta namestijo OSB plošče. Funkcija OSB plošč je dvojna; je parna ovira in poveča stabilnost skeleta. V zunanjih stenah se pripravijo luknje za vpihovanje izolacije. Notranje stene se zaenkrat zaprejo samo enostransko. S tem se poenostavi vgradnja inštalacij.

Zunaj se postavi gradbeni oder in prične se zapiranje zunanjih sten z zunanje strani. Uporabijo se lesne izolacijske plošče. Ko so zunanje stene zaprte z notranje in zunanje strani, se skozi luknje strojno vpiha izolacija.

Seveda se uporabi izolacija z naravnih materialov. Najbolj propagirana je celulozna izolacija, ki jo pridelujejo iz časopisnega papirja, za katerega pa vemo da vsebuje vrsto dodatkov in tudi črnilo, ki ni vedno ekološko neoporečno.
Lesni kosmiči, ki jih v svoje hiše vgrajuje Jaris, je vsaj za mene precej boljša rešitev. Izdelana je iz lesne mase iglavcev in je predelana do te mere, da dobi obliko mehkih kosmičev, ki se vpihajo v konstrukcijo hiše.
Seveda imamo nestrokovnjaki tudi nekaj pomislekov, predvsem ali bodo zapolnjene vse luknje in ali se bo izolacija posedla. Pri skrbnem izvajalcu so skrbi odveč.
Glede lukenj je sistem dela takšen, da se le te zvrtajo, ko stene še niso obojestransko zaprte in se že na prvo oko vidi, če bi bila kakšna luknja izpuščena. Tudi pri posedanju pri lesnih kosmičih ni problema. Gostoto v steni je 50 kg/m3, kar je trikrat več, kot volna. So homogeni in se ne posipljejo. Poleg tega se stene ne transportirajo kot pri klasični montažni gradnji, kar bi lahko povzročilo posedanje zaradi vibracij.
Pregled s termovizijsko kamero po letu dni je ovrgel še zadnje dvome, hiša je odlično izolirana brez kakršnihkoli šibkih točk. To se kaže tudi pri računu za ogrevanje.

Ko so stene napolnjene z izolacijo, se stiki na OSB ploščah in luknje od izolacije polepijo.V tej fazi, je tudi zunanja stena pripravljena za instalacije.

Nato so na vrsti mojstri inštalaterji. Ko oni opravijo svoje delo, se položijo tlaki. Mi smo zaradi boljše zvočne izolacije položili kar klasični betonski estrih.

Po končanih tlakih, se v mansardi pripravi podkonstrukcija za mavčnokartonske plošče in parna ovira. Spet parna ovira, namesto parne zapore, da hiša lahko diha. Sledi vgradnja izolacije v ostrešje in zapiranje stropa z mavčnokartonskimi ploščami.

Notranje stene imajo z ene strani nameščeno že OSB ploščo. Na OSB ploščo gre še ena mavčnokartonska plošča. Na drugo stran se namestita dve mavčnokartonski plošči, kar povečuje odpornost proti ognju, zvočno izolativnost in kompaktnost. Vmes je izolacija s ploščami iz lesnih kosmičev, ki zagotavlja dobro zvočno izolacijo med prostori. Tako sestavo notranjih sten nudijo le redki izvajalci.

Stropa nad pritličjem nismo posebej obdelovali, saj  smo si želeli viden lesen strop.

Notranji del zunanjih sten smo v mansardi zaprli z mavčnokartonskimi ploščami, v pritličju pa z vidnimi lesenimi ploščami, ki dajejo videz masivne lesene stene.
Pod temi ploščami je inštalacijska ravnina, kamor se vgradijo vse inštalacije. S tem se znebimo morebitnih prebojev, ki bi oslabili zrakotesnost hiše. Tudi ta ravnina je dodatno napolnjena s ploščami iz lesnih kosmičev za še boljšo izolacijo hiše. Pri Jarisu imajo res premišljen vsak detajl.

 

Prispevek prispeval Klemen: (gradnjahise.blog.siol.net)